Čebelarjeva opravila v septembru

Letošnja čebelarska sezona je skoraj v celoti za nami. V spominu nam bo ostala kot izjemno pičla, saj nam ni omogočila, da bi pridelali vsaj polovico povprečne letine medu. Po slabem začetku sezone, predvsem deževnem maju, smo upali, da bomo v drugi polovici sezone imeli vsaj povprečno pašo na lipi, kostanju ali hoji, vendar se to žal ni zgodilo. Nekateri čebelarji so sicer beležili donose s panjskimi tehtnicami, vendar so bili ob točenju nemalokrat razočarani, saj je bilo veliko medu v satih strjenega in ga niso mogli iztočiti.

Smo pa v poletnih mesecih prejeli kar nekaj dežja, zaradi česar so mnoge rastline cvetele tudi kasneje, kot je to običajno, in čebelam omogočale pašo, da so se lahko vsaj delno oskrbele s cvetnim prahom, ki ga nujno potrebujejo za jesenski in nadaljnji spomladanski razvoj. Brezpašno obdobje je bilo po večjem delu Slovenije manj intenzivno in zato smo čebelarji vsaj do sedaj imeli manj dela s spodbujanjem čebel k razvoju in s preprečevanjem ropanja čebeljih družin.

Pred nami je mesec september, ko lahko naredimo veliko dobrega za uspešno prezimljenje družin in za kasnejši spomladanski razvoj, po drugi strani pa lahko naredimo tudi veliko napak, ki jih kasneje zelo težko popravimo. Za uspešno prezimljenje je nujno, da imamo zdrave družine, z dobro matico, in dovolj primerne hrane v panju. Vse to je mogoče preveriti s septembrskim pregledom družin.

 

Pregled družin

Na začetku septembra pregledam vse družine. Pri tem me zanimajo količina zimske zaloge hrane in kakovost ter količina zalege. Gnezda ne preurejam ali postavljam v sredino, ampak ga pustim, kot so si ga oblikovale čebele. Pregled opravim v dopoldanskem času, med pregledom pa sem previden, da ne spodbujam ropa družin. Preglede opravljam hitro, s čim manjšim posegom v družino.

 

Preverimo količino hrane

Do začetka septembra sem vsaki družini dodal 10 l sladkorne raztopine, pripravljene v razmerju 1 : 1, kar pomeni nekaj več kot 6 kg sladkorja. Čebele so lahko to hrano uporabile za razvoj, če v naravi niso imele paše, lahko pa so zalogo še povečale, če so vremenske razmere omogočale razvoj rastlin in čebelam pašo. Tudi ajda na nekaterih področjih čebelam lahko nudi pašo, vendar obilnejših donosov ne pričakujmo, če so površine manjše od 1 ha ali če je v okolici več čebeljih družin.

Po odprtju družin iz panja do polovice izvlečem levi ali desni stranski sat in na njem preverim količino hrane. Potem do polovice izvlečem še sredinski sat in na njem ocenjujem količino zalege in višino venca s hrano. Če je stranski sat v celoti poln s hrano in je na sredinskem satu višina venca več kot 5 cm, ocenjujem, da je v panju približno 15 kg zaloge hrane; na vsakem satu znotraj gnezda po 1 kg (7 satov × 1 kg = 7 kg), na krajnih dveh satih na vsaki strani gnezda pa po 2 kg (4 × 2 kg = 8 kg). Če je hrane manj, si na panjski list označim, koliko sladkorne raztopine moram posamezni družini še dodati. Če ocenim, da ima družina 10 kg zalog hrane, si na panjski list označim, da moram dodati še 8 l raztopine (5 kg sladkorja).

V tem času se med družinami zmeraj pojavijo razlike v količini zaloge hrane, in če vsem družinam dodam enak volumen sladkorne raztopine, so zaloge v panjih na koncu različne. Zato je nujno oceniti količino hrane in vsako družino posebej temu prilagojeno krmiti, da matica zaradi prevelike količine hrane ni blokirana oz. da družina nima v panju premalo zalog, ki bi lahko povzročile pomanjkanje hrane v spomladanskem času, kar bi posledično vodilo v počasnejši razvoj in s tem slabši izkoristek razvojne paše. Krmljenje zaključim v sredini tega meseca.

 

Medenje bršljana

Na nekaterih območjih se pojavlja vse več bršljana, ki čebelam lahko nudi pašo. Značilnost tega medu je, da zelo hitro kristalizira in ga čebele lahko uporabijo le, če imajo na razpolago tudi vodo. Prezimljenje čebel zato le na tem medu ni priporočljivo in je nujno, da del potrebnih zalog za prezimljenje zagotovimo s sladkorno raztopino. Izkušnje potrjujejo, da se paša vsako leto razlikuje, zato moramo oskrbo čebel skrbno prilagajati vsakoletnim razmeram in potrebam družin.

 

Kontrola družin, ki smo jim zamenjali matico

Ob septembrskem pregledu na sredinskem satu ocenjujem količino in strjenost zalege. Na to sem še zlasti pozoren pri družinah, ki sem jim v juliju zamenjal matico. Če je zalege na sredinskem satu veliko in sega natančno do zalog hrane, sem z njo zadovoljen in sat previdno potisnem nazaj v panj. Če na sredinskem satu ugotovim manj zalege, če je ta polna presledkov oz. drugačna od popolne, z njo nisem zadovoljen in družino označim, da ji bom zamenjal matico. V povprečju označim 5–10 % družin v čebelnjaku.

 

Zamenjava manj kakovostnih matic

Zamenjave se lotim v naslednjem sončnem dnevu, ko seštejem, koliko družinam moram zamenjati matico. Toliko namreč prepeljem rezervnih družin z druge lokacije. Te družine so na treh satih in so namenjene le temu, da vzdržujejo matico. Naredil sem jih v času kostanjeve paše na način, da sem v panj vstavil: sat pokrite zalege s čebelami, sat hrane, prazen lepo izdelan sat ter zrel matičnik, ki sem ga pritrdil v sredino sata s pokrito zalego. Družine sem vseskozi krmil s sladkorno pogačo, da je matica po izleganju in oprašitvi lepo zalegala.

V panju, v katerega želim vstaviti novo matico, najprej poiščem in odstranim staro. Nato iz medišča odstranim tri prazne stare sate. Potem iz plodišča v medišče prestavim tri sate z najmanj zalogami hrane. V plodišču nato ob enem robu pustim krajni sat z zalogo hrane, druge obstoječe sate umestim proti drugemu robu in tako sprostim prostor za tri sate rezervne družine. Nato umestim rezervno družino z matico. Družini ob tem dodam sladkorno pogačo ali sladkorno raztopino, da čebele zaposlim in lepše sprejmejo čebele in matico iz rezervne družine.

 

Zatiranje varoj

Septembra sem tudi pozoren na odpad varoj. Kljub enakemu zatiranju pri vseh družinah na lokaciji se mi vsako leto med njimi pojavijo tudi takšne, ki imajo (pre)več varoj v panju in zato potrebujejo dodatno zdravljenje. V nasprotnem primeru družina zaradi napadenosti z varojami in virusi, ki jih varoje prenašajo, oslabi ter postane lahek plen za sosednje močnejše čebelje družine, ki se na ta način tudi »oskrbijo« z novimi varojami. Zato te družine dodatno zdravim, pri čemer spremljam tedenski odpad varoj, da se prepričam o učinkovitosti postopka.

 

Zaključek

Čeprav se septembra čebelarska sezona konča, čebelar ne sme pozabiti na čebele. S pravilnim oskrbovanjem namreč omogoča nujno podlago za razvoj družin v prihodnji sezoni. Če menimo, da v maju ali juniju čebelarji pri čebelah težko naredimo napako, ki je čebele ne bi mogle popraviti, septembra ni tako. Odgovornost za delo s čebelami je v tem mesecu zato veliko večja in od tega, kako uspešni bomo s svojimi opravili v tem času, je odvisno, kako uspešno bomo prezimili čebele.